1° FEBBRAIO Beato Luigi Variara, sacerdote e fondatore (1875-1923)

31 GENNAIO San Giovanni Bosco, fondatore della famiglia salesiana (1815-1888)

30 GENNAIO San Tommaso Khuong Thien, sacerdote e martire (1780-1859)

29 GENNAIO Beata Villana delle Botti , madre di famiglia (1332-1361)

28 GENNAIO San Tommaso d'Aquino, dottore angelico (1226-1274)

ŽUPNIJA VIPOLŽE

ŽUPNIJA VIPOLŽE.

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ. ŠKOFIJA KOPER.

Drage poslušalke, cenjeni poslušalci. Prisrčno pozdravljeni v oddaji Iz življenja naših župnij. Nocoj se bomo srečali z župnijo Vipolže. Pred mikrofonov prisrčno pozdravljam gospoda župnika Marjana Kožlina.

Dober večer.

In njegova sodelavca: gospo Branko Gorjup.

Dober večer.

In gospoda Mateja Zidarič.

Dober večer.

Gospa Branka, kje pravzaprav župnija Vipolže leži? Kam spada?

Torej župnija Vipolže je v Brdih in katerakoli vas v Brdih predstavljati samo je težko ne da bi prej predstavili Brda. Zato bi jaz tudi najprej nekoliko predstavila Brda. Torej Vipolže v Brdih so gotovo najbolj zahodna dežela v Sloveniji. Ta dežele ali deželica je velika okrog 140 kvadratnih kilometrov in je med rekama Sočo in Idrijo. Brda so skupek gričevja, ki se naslanja na Korado in Sabotin, potem se pa počasi spušča proti Furlaniji. Brda so sončna, grajska, vinorodna, rodovitna dežela, kjer uspeva vse, kar Brici posadimo. Briški griči so iz fliša, pravimo mu 'opoka' in zato drsijo, se plazijo. Vendar ugodna klima, rodovitna zemlja in seveda pridni Brici so deželo naredili kot vrt vseh naravnih dobrot. Pogled na Brda pomeni pravzaprav pogled na griče in na vsakem griču vas, ki je strnjena okrog cerkve. V Brdih je 45 vasi iz zaselkov, v katerih je približno 5700 prebivalcev. V Brda pridemo iz dveh strani. Iz Soške doline, čez prelaz Vrhovlje ali čez Italijo. To pomeni, v Solkanu gremo čez most in po Sabotinki, ki pelje čez Italijo naprej, čez vasi Podsabotin, Hum, Cerovo v Vipolže. Vipolže so tik ob Italijanski meji in hvala Bogu, danes meje ni več in naša pot v Gorico je lahko zato krajša in tudi lažja. Vas je na zadnjem griču, ki se potem steka že v Furlansko nižino. V Vipolžah imamo tako vinograde kot sadovnjake na visokem. V nižini pa imamo njive. To tudi pomeni, da se Vipolžci ukvarjamo pretežno z vinogradništvom in sadjarstvom, poteg tega je pa tudi večina zaposlena v Novi Gorici ali nekateri čez mejo, saj samo s kmetijo se ukvarja manj kot deset družin. Vipolže so sicer zelo zanimive tudi za domače in tuje turiste. Sredi vasi namreč stoji grad iz 12. stoletja in ob njem sta dve najstarejši cipresi v Evropi, stari sta namreč že več kot 600 let. Prav blizu tega gradu je nahajališče Numiliting. To je izredno bogato nahajališče, ki je tudi zelo znano po svetu. V vasi imamo še en grad, Vipolžci mu rečemo Pal'č in je novejšega izvora. V njem so do leta 1243 bivali baroni Tojfenbahi. Zanimivo je to, da so ob gradu imeli klet in so Tojfenbahi oziroma eden izmed gospodarjevih sinov je pravzaprav bil prvi enolog, prvi med enologi v Evropi, ker se je začel zavestno in strokovno ukvarjati s predelavo njihovega grozdja oziroma pridelavo vina. Klet je zelo zanimiva in je lahko tudi še danes za zgled novim kletem. Sredi vasi je potem še cerkev, ki je posvečena svetemu Egidiju in Vipolžci mu rečemo Tilih.

(pesem)

ŽUPNIJA V OČEH DOMAČEGA ŽUPNIKA.

Gospod Marjan Kožlin, slišali smo, da so Brda bogata, vinorodna. Bogato je pa tudi versko življenje. Kakšni so pravzaprav začetki vaše župnije Vipolže?

Prva cerkev v Vipolžah, ki je stala, je bila že konec 15. stoletja. To dokazuje dva reliefa, ki sta vzidana na prezbiterij na steni gor, ki izhajajo iz tiste, leta 1498-ega. V sedanjo cerkev obliko je bila povečana leta 1785-ega. Zadnjo obnovo je dobila pa pred 1845-ega. Deset let potem, ko je dobila stalnega duhovnika. Duhovnik ni bil župnik, ampak vikar, rečemo, ki je bil odvisen od župnika v Biljani. Od leta 1935-ega pa je samostojna župnija. Spada v dekanijo Nova Gorica. Brda pa imajo svoje briško okrožje cerkveno. V Vipolžah je približno 100 hišnih številk, s približno 550 prebivalci. Precej je novih hiš in novih priseljencev. Lega župnije je namreč vabljiva. Obrnjena proti jugu, rahlo dvignjena nad ravnino Preval.  Ne daleč od mestnih središč v Italiji: Karmin, Mož, Ločnik, Gorica, Nova Gorica. Toda versko življenje je bolj skromno. Se pozna, da župnija je bila 25 let brez duhovnika in so jo upravljali razni župniki iz sosednjih župnij. Še prej so župnijo upravljali samo starejši duhovniki, ki niso bili več kos z večjo župnijo in so se na stara leta zatekli v take majhne, lažje župnije kakor so župnije v Brdih. V Brdih je namreč kar 12 župnij. Nedeljnikov v Vipolžah zadnjih pet let je povprečno 80, to je sedemnajst pa pol procenta od celotnega prebivalstva. Razdeljenih je bil 3700 obhajil lansko leto. V zadnjih desetih letih je bilo 20 krstov, 8 porok in 44 pogrebov. Imamo župnijski gospodarski svet s tremi člani, ki zelo uspešno skrbijo za vzdrževanje in posodabljanje župnijske cerkve in župnišča. Zadnja leta so cerkev od znotraj in zunaj uredili in župnišče skoraj bi rekel celotno obnovili. Čaka še stare kleti, ki bodo spremenjene v večnamensko dvorano. Župnijski pastoralni svet šteje 8 članov. Sestajamo se bolj priložnostno. Ko je treba kaj skupno načrtovati in izpeljati. Imamo ženski pevski zbor, o katerem bo gospod Matej, član župnijskega pastoralnega sveta, nekaj več povedal.

Gospod Marjan Kožlin, povejte nam nekaj več o vašem župnijskem zavetniku. Slišali smo, da je sveti Egidij.

Sveti Egidij je zavetnik župnije. Egidij je bil torej opat. Legenda pravi, da je bil Grk po rodu. Ime namreč pove, v grščini pomeni ščitonosec, ki se je naselil v Francijo, v neko votlino za samotarsko življenje. Naj se bi hranil z mlekom Košute, ki se je vsak dan ustavila pri njem. Nekega dne je krajevni grof na lovu zasledoval prav to košuto, ki se je zatekla v votlino k Egidiju. Grof je s puščico namesto puščavnika zadel košute. Mu je bilo zelo žal. V zadoščenje je puščavniku zgradil cerkvico in majhno stanovanje, ki je nastala pozneje zatočišče še drugim puščavnikom, katerim opat je bil Egidij, zato sveti Egidij ima za simbol ali atribut škofovsko palico in košuto. Zakaj so izbrali svetega Egidija ni znano. Morebiti so Goriški grofje, ki so imeli v starem gradu v Vipolžah konjušnico. In so bili verjetno tudi lovci, si izbrali tega zavetnika. Tega svetnika za zavetnika prvotne vaške cerkve, ki so jo tudi mogočno obdarovali z nepremičninami.

Vidimo torej, da je bila zgodovina župnije precej pestra. Kako pa Vi vidite prihodnost verskega življenja v Vašem kraju, gospod Marjan?

Ja, tudi v Vipolžah kot povsod se pozna verska kriza in ta kriza ni samo verska, je nasploh moralno etična kriza, ki je povsod po svetu, ne. Kje vidim jaz t'le rešitev? Meni se zdi rešitev, da bo prišla, ko bodo mlade družine začele otroke vzgajati res v verskem duhu in predvsem z vsakdanjo domačo molitvijo. In potem iz tega sledi vse drugo. Kajti brez domače molitve ni govora o osebni veri, posebno za otroke ne. Odrasel lahko moli sam, otrok sam ne bo molil, če ne vidi mamo in očeta moliti. Ko bodo te družine vzgajale gor, je dovolj nekaj družin, ki bodo seme in sol zemlje, luč sveta in bodo seme za bodoče verne, vero tudi v Vipolžah. Vera pa gotovo ne bo propadla.

(pesem)

ZA ŽIV UTRIP ŽUPNIJE SI PRIZADEVAJO.

Gospod Matej Zidarič, Vi ste se pravzaprav nedolgo nazaj preselili v župnijo Vipolže. Prihajate iz Kanala ob Soči.

Tako je, ja.

Zdaj ste v župniji že štiri leta in ste bogoslužni sodelavec, torej ste kar okrepili vrste pri mežnarjih, ministrantih. Kako Vi vidite utrip župnije danes?

Ja, jaz prihajam iz večje župnije Kanal ob Soči, sem sem priženjen. Kanal ob Soči je zelo velika župnija, ampak ko sem prišel v Vipolže sem skoraj majhen šok doživel, ne. Ko je bilo prvič zelo manj ljudi pri maši, glede na število pač nedeljnikov. Vsak ki je prišel k maši je pa bil tudi pač sodelavec. Ne, ali je bil v pevskem zboru, ali je bil ministrant, ali je bil bralec, pač. Skoraj vsi so aktivno sodelovali pri maši, ne. To se mi je zdelo zelo različno od večjih župnij. Pač v naši župniji imamo pretežno žensko populacijo pri maši, ne, to mislim, da je tudi, ker so vsi vpeti v to vinogradništvo, moški predvsem, sploh pa v sezoni trgatve. Takrat je popolnoma drugačen vidik maše. Delujejo pa pri maši, sodelujejo ministranti, to jih je okoli 12, vodi jih naš gospod župnik Kožlin. Imamo pa stalno rast teh ministrantov, da vedno ko kdo zapusti to skupino, nekdo mlajši vstopi vanjo. Tako da, mislim, za prihodnost ministrantov zaenkrat se nimamo kaj bat.

Koliko so pravzaprav stari ministrantje oziroma so samo fantje ali?

Pretežno v skupini ministrantov so dekleta. Od fantov so zastopani mislim, po moje od kar mi je znano samo trije. Dekleta so pa večino prevzela pred približno tremimi leti, ko je večina fantov po birmi zapustila ministrantsko službo in so šli po svojih opravkih.

Tudi ni fantov v populaciji. So v razredih same punce. To ni zdaj.

Pač.

K nauku hodi zdaj, samo Jan je ta zadnji, potem nobenega poba več. Štiri razredi nimajo nobenega poba. Zato so take populacije, so punce.

No, verjetno je tudi to res. Ima več podatkov gospod župnik. Upam, da se bodo ženske obdržale še naprej in da bo tudi kakšen fant prišel kot naslednik. To je res generacijski problem, ma mislim, da je tudi nekaj fantov na poti, ki so mlajši, mislim tam tri, štiri leta, ki pa mislim, da so tudi bodočnost moške populacije ministrantov.

V drugih skupinah pa je tudi pretežno populacija žensk?

Točno tako. Znano je prav po tem, da v Vipolžah deluje ženski pevski zbor, ampak žal zaradi bolezni smo ostali brez organistkinje, ki pa je zbolela za hudo boleznijo in upam, da farani ji dobro želijo in molijo zanjo v teh hudih časih. Tako da je pevski zbor ostal brez organistkinje, tako da je petje v cerkvi kakor po starem na suho. To pomeni brez spremljanja orgel. Naš pevski zbor tudi sodeluje v briški božičnici, kjer so združeni briški pevski zbori. Tukaj lahko sodelujejo tisti, ki ima dobro voljo in veselje do petja, lahko sodeluje v tej briški božičnici. Sodelujejo pa tudi otroci, briška božičnica se je pa dogodila v nedeljo, ki je minila in je bila zelo obiskana in zelo uspešna.

Imate pa v župniji tudi kar nekaj bralcev.

Tako je. V župniji imamo tudi nekaj bralcev, katerih član sem tudi sam. Jih je okoli 10, 11, mislim aktivnih. Bralci so določeni v skupine, katere potem pokrivajo po mesecih v letu z branjem Božje Besede in sodelovanjem pri maši.

Če lahko dopolnim. Res je kot pravi Matej, pretežno smo ženske v teh različnih skupinah. Med bralci se moramo pohvaliti tudi to, da so več ali manj mlajši. Ob velikem tednu oziroma še prej za cvetno nedeljo pa imamo zadnje čase že mladince, ki nam berejo pasijon. Bralci se tudi udeležujejo duhovnih vaj, mislim da na Mirenskem gradu. Prav tako se tudi ministrantje udeležujejo srečanj, ki so pa organizirane predvsem na nam bolj znanem svetišču Sveti gori. Tam mislim, da imajo tudi duhovne vaje. To se vsak udeleži na prostovoljni bazi, v okviru srečanj, ki jih organizira cerkev. Prav tako v naši župniji deluje tudi molitvena skupina, ki je pa zaradi bom rekel smrti starejših, ki so bile članice molitvene skupine, malo okrnjena in iščejo tudi nove člane in jih spodbujajo, da se jim pridružijo. To so predvsem v tej molitveni skupini ženske starejše, ki pač se rade družijo in molijo za celotno župnijo in slovensko državo bi rekli. V cerkvi pred tem je bilo organizirano krašenje s strani posameznice, ki je bila sodelavka cerkve in tudi zborovodkinja. Sedaj ko ne more krasiti zaradi bolezni, se je krašenje organiziralo po hišah v župniji. V to skupino se lahko prijavi tisti, ki ima dobro voljo, ne glede na smisel krašenja, ker to ni pomembno, važno je srce. Pride pa družina dvakrat na leto na vrsto v celem letu. Tisti pa, ki ne morejo oziroma nima veselja do krašenja ali da kako drugače pripomore, lahko pripomore v materialnih sredstvih: s cvetjem ali finančno. Tako da ni pomembno, da ti kot osebno sodeluješ, si pa v duhu in materialno nudiš pomoč župniji.

Slišali smo, da je imela župnija tudi kar nekaj obnovitvenih del v zadnjem času. Kako je bilo pravzaprav z obnovitvami, gospod Marjan?

Ja, obnovili so zelo veliko, obnovili v Vipolžah, uredilo okolico cerkve, zunanje, notranje. Orgle, zvonjenje in ne, take reči. Zdaj je na vrsti župnišče, ki je bilo prej v zelo slabem stanju, ampak zdaj pred desetimi leti so začeli obnavljati, nove plošče, streha, kaj bi rekel, primerne za sodobno bivanje, ne. Prav zadnje delo bo ureditev spodnjih prostorov bivših kleti, ki sedaj se ne rabijo več, kjer bodo napravili večnamensko dvorano za razne skupine, pa prireditve, pogostitve in nastope, kar bo treba. Sredstva? Veliko je bilo od denacionalizacije, kar je bilo. Kar država ni mogla vrniti v naravi, je vrnila v denarju. In ta denar uporabljamo, pa tudi ljudje so prispevali k temu, da se lahko to dela, te stvari dokončajo. Upamo, da tam do pomladi enkrat da bo končano, da bomo imeli tudi neko slovesno zaključitev dela, pa otvoritev te dvorane, ker je povabljen že celovški mešani pevski zbor Jacobus Gallus, ki ga vodi Jože Ropitz, Ste lepo povabljeni, da se vsi udeležite in se z nami poveselite.

Če lahko dodamo, ne, da so bile pred časom obnovljene tudi dve kapelici.

Ja, točno. So bile dve kapeli v vasi, So bile dve kapeli s sedmimi freskami noter, sicer so v vasi bili kapeli, ki so razpadali ali pa so imeli že tiste navadne podobe na steklo ali pa, ne na steklo, tisk, ne. In so obnovljene in noter sedem fresk, v teh kapelicah freske torej, sveti Egidij, usmiljeni Jezus, sveti Jožef, potem Slomšek, Ciril in Metod, potem sveti Urban, zavetnik vinogradov in pa božji služabnik Janez Pavel drugi. So na tistih stenah upodobljene.

(pesem)

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ.

Gospod Marjan Kožlin, zakaj bi se kot župnik župnije Vipolže posebej zahvalili Bogu? In kaj vam daje pravzaprav elan pri delu?

Torej, jaz sem bil prej župnik v Šempasu. Šempas je župnija precej velika. In šteje več kot 2000 ljudi in sem si želel eno majhno župnijo. In sem dobil Vipolže, kjer so za starega človeka zelo, zelo hvaležna. Milo podnebje, župnišče tik ob cerkvi, brez nobenih stopnic in sem se prav dobro počutil, ko sem prišel v Vipolže, tudi za fejst sem Bogu hvaležen, tudi za zdravje, ki mi ga je dal. In se čutim tu odgovornega, kako svoje zdravje uporabljam, zato napravim kar pač morem, seveda ne vem, če zadovoljim vse, ampak dobro voljo imam. In sem Bogu hvaležen za to, in tudi hvaležen tistim iz župnije, ki mi stojijo ob strani. Nedeljniki, pevci, strežniki, ključarki in drugi s katerimi imamo dobre odnose. Sovražnika mislim, da ga nimam nobenega. Naj bo, se Bogu zahvalim, naj šteje v dobro vse kar napravim, z dobrim namenom prav gotovo.

Vipolžci smo zelo veseli, da smo danes samostojni in da imamo svojega župnika, kar pomeni mašo vsak dan. Našo hvaležnost pokažemo tudi tako, da sodelujemo v župniji, skrbimo za cerkev in življenje v njej. Predvsem pa se trudimo pokazati naslednjim rodovom, da smo v naši župniji veseli in naj bodo tudi oni vredni dediči, ker je bodočnost Vipolške fare v njih.

No, bi se še v mojem imenu bi se zahvalil sami župniji, da so me tako lepo sprejeli, hitro in brez kakih predsodkov. Tako da upam tudi tisti, ki me poslušajo, mladi in ostali, da se lepo vabljeni k bogoslužju v cerkvi, k sodelovanju pri bogoslužju in ostalem verskem življenju v sami župniji.

DOBRO JE VEDETI.

Približali smo se koncu nocojšnje oddaje Iz življenja naših župnij. Nedeljske maše so v župniji Vipolže ob devetih. Slišali smo že povabilo na zaključek obnovitve večnamenske dvorane v župnijskem domu. Župljani poslušalce prisrčno vabijo tudi na sejem svetega Egidija, ki bo na prvo nedeljo v septembru. Z gosti sem se pogovarjal Bor Seušek in vabim vas, da nam prisluhnete tudi prihodnjo soboto.

Sveti Egidij.

Prosi za nas.

ŽUPNIJE UBELJSKO, HRENOVICE IN STUDENO

ŽUPNIJE UBELJSKO, HRENOVICE IN STUDENO.

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ. ŠKOFIJA KOPER.

Cenjeni poslušalci in poslušalke. Vesel sem, da vam lahko voščim lep Božični pozdrav. V nocojšnji oddaji Iz življenja naših župnij se bomo podali pod vznožje Nanosa, natančneje v župnije Ubeljsko, Hrenovice in Studeno, ki ležijo v zahodnem zaledju Postojne. Z nami so v studiu gospod župnik Marjan Križaj.

Dober večer.

Gospa Martina Debevec.

Dober večer.

Gospa Mira Milavec.

Pozdravljeni.

In gospodična Jana Slivar.

Dober večer.

Hrenovice so stara župnija, celo pražupnija, ostali dve sta pa mlajši. Kakšni so bili začetki župnij? Morda za začetek kar župnija Hrenovice.

No, prve omembe naše cerkve svetega Martina segajo v stoletje, 10. 11. stoletje in sicer že sam farni zavetnik sveti Martin, ki je frankovski svetnik, kaže na to, da je ta cerkvica tukaj nastala že zelo zgodaj. Je pa sama župnija Hrenovice na tem področju bi rekla dolga stoletja veljala za eno najstarejših in tudi najobsežnejših, saj je segala od Postojne, pa vse dol do Senožeč. Tako, da tudi sedanja župnija kot sta Ubeljsko in Studeno sta nekdaj spadali pod naše okrilje. Prva omemba te cerkvice je: cerkev Svetega Martina v Guzdu.

Kakšni so pa začetki župnije Studeno?

No, kot je že Martina rekla, je Studeno in okoliške vasi, so v desetem letu sodile pod pražupnijo Hrenovice. Svojega duhovnika v Studenem dobimo z ustanovitvijo kuratne kaplanije, za to pa je dal pobudo hrenovški župnik Bartazar Nef v 18. stoletju. Zanimiva se mi zdi zgodba, zakaj. Zaradi pač neprilike narave, ker so bile Hrenovice podvržene neprilikam vode in ko je bilo več dežja in snega, je potem reka poplavila in tako so videli, da bi se lahko te dve župniji ločili. Tako tudi nastane kuratna kaplanija Studeno. Potem so verniki kasneje v 18. stoletju dali pobudo na ljubljansko škofijo, da bi se potem Studenska župnija, da bi bila samostojna in leta 1840 je bila ustanovljena samostojna župnija Studeno, ki je obsegala: Studeno, Strmco, Belsko, Bukovje in Gorenje, in kasneje leta 1966 se pridruži še Predjama. In to je današnja župnija Studeno.

No, in kakšni so bili pa še začetki župnije Ubeljsko. Ja Ubeljsko je pa najmlajša od vseh treh župnij. In sicer se je od Hrenoviške odcepila leta 1947 z odlokom škofa Antona Santinija, in sicer z eni takim povsem posvetnim namenom, namenom zavarovanja cerkvene posesti pred nacionalizacijo. Ta namen se sicer ni uresničil. Župnija pa je ostala, in danes pa tudi od začetka združuje 6 vasi: Veliko Ubeljsko z župnijsko cerkvijo svetega Urha, Brezje, Mala Brda, Malo Ubeljsko, Razdrto, v katerem je podružnica Svete Trojice, Strane s podružnično cerkvijo svetega Križa. Lastimo ali upravlja pa župnija tudi cerkev svetega Brica na pobočju Nanosa.

Torej za Hrenovice smo slišali, da je župnijski zavetnik sveti Martin. V Studenem in na Ubeljskem?

Farni zavetnik studenske župnije je sveti Jakob Starejši apostol.

Na Ubeljskem?

Na Ubeljskem pa je že omenjeni sveti Urh.

ŽUPNIJA V OČEH DOMAČEGA ŽUPNIKA.

Gospod župnik Marjan Križaj, za Ubeljsko smo že nekoliko slišali, kaj obsega župnija, katere vasi, katere kraje. Predstavite nam prosim za vse župnije: kakšen je njihov obseg, katere podružnice spadajo pod njih.

Malo za šalo malo za res lahko rečem, da sem enkrat omenil županu: 'Imam pol občine, je pod mojo oblastjo.' Tako da vse tri župnije, ki jih vodim, upravljam sedaj, segajo za lažjo predstavo, je vse zaledje Postojne, od Nanosa pa do Planine, Planina je že v drugi škofiji, v ljubljanski nadškofiji, ampak torej. Vse zaledje sega, po kilometrih je dobrih, skoraj dvajset kilometrov bi rekel, po cesti. Tri župnije, od teh je največja gotovo Hrenoviška župnija, ki ima tudi največ podružnic. Hrenoviško župnijo sem dobil v upravljanje v letošnjem letu, tako da niti ne poznam natančno še vsega, čeprav spoznavam tudi s pomočjo naših župljanov. In v vseh župnijah upravljam tudi en tak zanimiv podatek več kot 20 cerkva. S tem, da je kot smo že omenili Ubeljska župnija najmanjša, potem župnija Studeno, ki ima pet podružnic. To so: Predjama, Gorenje, Belsko, Strmca in cerkev svetega Lovrenca nad Studenim. Potem pa župnija Hrenovice, tukaj se mi bo pa bolj zatikalo. Je pa, torej, župnijska cerkev svetega Martina, se reče pri Fari in potem so pa še podružnične cerkve: v Šmihelu pod Nanosom celo dve cerkvi, v Landolu tudi dve, v Hraščah, potem je Goriče, Rakulik, Slavinje, Hruševje. Mislim, da so to vse. Če bi me kdo lovil za vse zavetnike, jih gotovo za enkrat še ne bi znal našteti.

(smeh)

Torej to so te tri župnije, res velik obseg, pa vendar z Božjo pomočjo in z razumevanjem faranov nam uspeva delo. Kot smo slišali je obseg župnij velik, kakšno je pa število vernikov v teh župnijah? Je tudi tako veliko?

Gotovo je, saj moramo, lahko bi rekel vernikov se težko prešteje, lahko rečemo pa glede na prebivalce, je vsaka župnija, kot sem že omenil, največja je Hrenoviška župnija, ki ima preko 1000 župljanov. Potem župnija Studeno, ki jih ima nekaj manj kot 1000. In najmanjša kot župnija Ubeljsko, ki jih ima malo manj kot 500. Tako da je vse skupaj bi rekli: 2500 prebivalcev v teh župnijah, vernikov pa lahko bi rekli po istem povprečju kot je slovensko povprečje, da ne štrlimo ne gor, ne navzgor ne navzdol. Se mi zdi, da je v cerkvah se vidimo ob nedeljskih mašah in tam je lahko rečemo lepa, se čuti kot družina.

(pesem)

IZ FARNE KRONIKE.

Sedaj ko smo slišali osnovne podatke o župnijah, kjer župnije ležijo in kakšni so njihovi začetki, nas pa zanima: kateri so bili tisti pomembni dogodki in ljudje, ki so župnije Ubeljsko, Hrenovice in Studeno posebej zaznamovali?

Ja, v župniji Studeno bi vsekakor omenila praznovanje 150 letnice župnije Studeno, kjer smo posebej ob tej priložnosti izdali tudi brošuro, kjer je zajeta vsa zgodovina naše župnije. Ljudje pa ki so zaznamovali našo župnijo, pa vsekakor omembe vreden župnik Dominik Janež, ki je v Studenem bil kar 44 let, tudi pokopan v Studenski cerkvi. Zelo pomemben se mi zdi s tega vidika, ker je zapisoval vse dogodke, ki so bili omembe vredni, tako je on rekel. In sicer od cerkvenih uslužbencev, organistov, mežnarjev, deklov, hlapcev, ki so službovali v župnišču. Je pa vse vestno beležil tudi grešna in nepobožna dejanja svojih faranov in to tudi zapisal.

Imate kaj citatov s sabo?

Imamo tudi nekaj. Mogoče res preberem en citat, ki piše takole: Župnije in hiše, kjer se pleše, so plesljive v verskem življenju. Kjer je ples je Satan vmes. Plesi se trpijo na ženitvenih, med svati po dnevi, drugje je ples dušna kuga.' Druga ena taka pomembna oseba je pa Elizabeta Čuk, ki so jo domačini imenovali Beti. Rojena je bila leta 1892 pri Postojni in se je v tistih časih prijateljevala z različnimi kulturniki tedanjega časa. V vaseh je zbirala mlade in skupaj so oblikovali dogodke za različne kulturne programe. Veliko je pač naredila za kulturno dogajanje in tudi prejela občinsko nagrado.

No, v kroniki župnije Hrenovice bi mogoče izpostavila par dogodkov in sicer v njeni zgodovini so se v sami župniji ustavili celo papeži in sicer v 15. stoletju se tukaj ustavi gospod Pikolomini, ki je kasnejši papež Pij drugi in pa v 18. stoletju, natanko 1782 se tukaj pri tedanjem dekanu hrenoviške dekanije ustavi sam papež  Pij šesti, ko potuje na Dunaj in sicer posvariti razsvetljenca cesarja Jožefa drugega. Za samo župnijo je bilo tukaj en tak težji dogodek ali pa težk, in sicer v letu 1944, ko je v sami vasi in pa cerkvi grozilo, da jo bodo Nemci požgali in pobili vse domačine. No, in takratni župnik, Frančišek Ksaver Lavrenčič je s svojim perfektnim znanjem nemščine obranil, da so Nemci takrat sicer že požgali vas, vendar je cerkev sam poveljnik, da jo pogasijo vojaki in tudi ubili niso nobenega izmed faranov. Med bi rekla ljudmi, ki so naša župnijo še posebej zaznamovali je torej ta župnik Frančišek Ksaver Lavrenčič in pa za njim prevzame v 50-ih letih prejšnjega stoletja gospod Svetko Gregorič, ki je 42 let tudi pri nas deloval. Veljal je za, lahko rečemo polihistorja, kulturnika, velikega govornika in pa tudi popotnika. In župljani smo se radi dostikrat z njim pohvalili, tudi da smo bili z njegovimi informacijami in z njegovimi, bi rekla, pogovori, po teh njegovih popotovanjih v samem centru kulturnih dogodkov in tudi samih kulturnih, samega kulturnega dogajanja, ne.

Hvala lepa.

No, v župniji Ubeljsko pa je vsekakor potrebno izpostaviti našega prvega župnika, gospoda Raka Grozdnika. Na Ubeljsko je prišel leta 1976 in pri nas deloval 28 let, vse do svoje smrti in tudi pokopan je na Ubeljškem pokopališču. To je bila njegova tudi želja. Pod njegovim vodstvom ali pa tudi nekako na njegovo pobudo so bile obnovljene vse cerkve v naši župniji: vse podružnične in naša župnijska, in mogoče tukaj velja pač posebej omeniti, no, tudi cerkev svetega Brida, za katero imamo Ubeljci en tak pregovor, da pač: 'Zjutraj čez Brits meglica, gvišna popoldanska rosica.' Tako da se lahko tudi orientiramo po vremenu, glede na…

Lahko še enkrat ponovite ta stavek, da bodo poslušalci slišali, ja, in da si bodo zapomnili.

In ko se bodo naslednjič peljali proti Razdrtemu naj pogledajo na desno stran Nanosa, tam leži ta cerkvica, in to se pravi: 'Zjutraj čez Brits meglica, gvišna popoldanska rosica.'

Torej, če se zjutraj megli okoli cerkve…

Ja. Je popoldne dež, ne.

Tako.

Pač slabo vreme. Mogoče ob tej priložnosti lahko tudi povem, da je vsako leto za Binkošti maša pri svetem Bricu, kamor bi pač poslušalce tudi prav lepo povabila.

In takrat upate, da zjutraj ni meglice, ne.

Takrat upamo, da ni meglice, ja. Mogoče iz kronike, sicer bolj starejše, je pa bolj ljudsko izročilo pravi, pa da so v Stranah, kjer imajo tiso, katere starost je ocenjena na 1100 let, nekateri zapisi celo pravijo, da že 350 našega štetja bila posajena. Pod to tiso naj bi pokristjanjeval tako sveti Hieronim in pod njo naj bi se postavile in pridiga tudi znana brata Ciril in Metod.

Pri Stranah bi lahko omenili, da je tudi kot ena od variant, od kje je bil doma sveti Hieronim. V tisti Stradun iz katerega je bil, je tudi možno ena od variant, da so to Strane, ker je že zelo stara vas.

(pesem)

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ

Slišali smo, da imajo župnije Ubeljsko, Hrenovice in Studeno bogato zgodovino, ampak tudi danes se na teh župnijah marsikaj dogaja. Obstajajo številne skupine. Gospod župnik Marjan Križaj, predstavite nam, katere skupine delujejo na župnijah in kakšen je utrip?

Lahko rečem, da vse tri župnije so precej žive v verskem življenju. Imamo v vseh župnijah župnijsko pastoralni svet, gospodarski svet, potem imamo pevske zbore, ministrante, vse tisto, kar je potrebno, da župnija živi. Tudi liturgično z bralci beril. Sodelovanja je veliko. To lahko res pohvalim vse moje župljane, da v vseh župnijah so tisti, ki radi sodelujejo, celo več zborov po posameznih župnijah, tako da lahko glede verskega življenja in življenja župnije lahko rečemo, da niso župnije kljub temu, da sem sam za tri župnije, da ni, da življenje v župniji ne zamira. Čeprav lahko kakšen reče, se zelo pozna pomanjkanje duhovnikov in tudi zopet, če rečem, malo za šalo, malo za res, slišim včasih očitek: 'Ni te v tej župniji, si v drugi župniji.' Ampak ta očitek lahko slišim prav v vseh treh župnijah, zato ker po svojih močeh skušam biti navzoč povsod.

ZA ŽIV UTRIP ŽUPNIJE SI PRIZADEVAJO.

Na, Ubeljsko no, jaz bi posebej izpostavila delovanje naših pevskih zborov. Za Ubeljce nekako pregovorno pravijo, da vsak, ki se rodi ne zajoka, ampak zapoje in tako v naši župniji delujejo kar trije zbori: otroški, ki ima 19 članov starih od 5 do 13 let, dekliški v katerem prepeva 13 navihanih punc, mladih deklet, starih od 14 do 20 let in mešani župnijski zbor, ki recimo ob največjih praznikih, ali pa ko se vsi zberemo šteje tudi preko 40 članov.

Te pevske zbore vodi en in isti zborovodja?

Tako, včasih jih je, zdaj Melita Stegelj vodi dekliški pevski zbor in mešani župnijski pevski zbor. Že..

Organistkinja je pa Jana.

Ja, ja. Melita, no, da povem pač, 17 let opravlja to delo in prav na pobudo prej omenjenega našega župnika Rafka Groznika, ker prej kar enih 15 let ni bilo zborovodje, organista, in je petje precej zamrlo, zdaj pa živi, tako rekoč. Otroški zbor vodi zdaj dobro leto Nina Maver, prej ga je tudi Melita vodila. Mešani zbor pa pač sama sem organistka, vaje pa vodi Melita. Mogoče, no, otroci so zelo pridni, zdaj ko je glih čas Miklavža bil, zdaj že 15 let, vsako leto pripravimo Miklavževanje z igrico, petjem. V marcu pripravijo prireditev za mame ob materinskem dnevu. Sodelujejo pri mašah ko pojejo pač tudi za poroke. Letos smo imeli dosti takih prilik. Ja.

Vključujemo se pa tudi za te misijonske akcije kot so koledovanje, z adventnim koledarjem, tako da je sodelovanje tudi na ta način.

No, poleg zborov imamo pa v župniji potem pa kar precej aktivne ministrante, za kar skrbi naš gospod župnik Marjan. Tudi bralce Božje Besede in verouk, pač vseh, od verouka do 9. razreda in mislim, da tudi mladinsko skupino.

Slišali smo, da je petje na Ubeljskem ubrano, kako je pa s petjem v župniji Hrenovice?

Podobno je tudi pri nas in sicer pri nas deluje kar nekaj zborov. Mladinski pevski zbor in otroški pevski zbor vodi Lucija Čuk, odrasli mešani pevski zbor in moški pevski zbor pa že dolga leta vodi Bogdan Debevec, ki je tudi naš organist. Poleg zborov pa pri nas dejavno sodelujejo tudi žene, predvsem v skupini Karitas. Vključene so v medžupnijsko ali pa dekanijsko Karitas, in se poleg dobrodelnih akcij same tudi vključujejo v izvedbo različnih prireditev, ki jih pa pripravimo na župniji, bodisi miklavževanje, letos smo imeli tudi že diakonsko posvečenje našega Nikota Čuka, pa še ob drugih prilikah. Veliko število zagnanih ministrantov imamo tudi pri nas, bralcev Božje Besede. Verouk sedaj poleg gospoda Marjana poučujemo še dve katehistinji. Sem se vključujejo od prvega do devetega razreda in jih je mislim, da tam okrog 40 otrok. Imamo pa še eno skupino, ki je pri nas zelo znana, in sicer skupino jasličarjev. To je skupina mož, ki vsako leto znova pripravijo vedno lepe jaslice. Zelo dobro so bile tudi obiskane z vseh koncev Slovenije jih prihajajo gledati. In sicer to Božično skrivnost postavijo vedno v našo okolico, to se pravi nekam v ta naš prostor med Postojno in Razdrtim.

Kolikor vem, je tudi Vaš bivši župnik gospod Svetko Gregorič bil član jasličarskega društva?

Mislim, da. Drugače pa pri nas dolga leta to pripravljal, mi mu rečemo stric, Jakob Čuk, sedaj je pa on tega ne zmore več, prevzel Boris Vadnjal.

Gospa Mira Milavec, kako je pa s petjem v Studenem?

No, tudi v naši župniji Studeno moramo v prvi vrsti poudariti zborovsko petje. Že dobrih petdeset let vodi zborovodkinja, organistkinja Fani Milavec. Mešani zbor šteje preko 20 članov, od mladih, od 14 let pa vse do najstarejših, mislim, da je čez 70 let najstarejši član star. Tu je treba pa poudariti tudi otroški zbor, ki ga je začela tudi Fani Milavec. Sedaj ga je pa prevzela mlada pevovodkinja Karmen Japelj. Imamo pa tudi mladega organista Mirana Rebca, kateri se je tudi vključil v to župnijsko življenje in tudi zelo rad pride vsako nedeljo na kor in igra na orgle. Potem imamo pa še v naši župniji mladinsko skupino, skupino bralcev, ker vsako nedeljo berejo Božjo Besedo. Kot je že gospod župnik rekel, imamo župnijski pastoralni svet, gospodarski svet. Potem imamo tudi žene, ki čistijo in krasijo cerkev vsak teden. Martina je omenila tudi jasličarje, pri nas imamo tudi eno posebnost, da gospod vsako leto zbere eno skupino in vsaka skupina pač eno leto pripravi jaslice v župniji. Hotela sem omeniti tudi Karitas. Karitas v župniji Studeno deluje že od leta 92. Člani se trudijo, da bi znali videti ljudi in si tako pomagati v materialnih potrebah kot tudi v duhovnih in tako obiščejo starše, obiščejo ostarele, bolne in osamljene za Božične in Velikonočne praznike, skupaj z drugimi skupinami, kar se mi zdi posebnost, da vse te skupine tudi skupaj sodelujemo za različne dogodke. Oblikujejo voščilnice, pripravijo za materinski dan, miklavževanje, ob koncu veroučnega leta. Mogoče bi omenila še skupino ministrantov, ker jo tudi vodi naš gospod župnik. V župniji pa imamo tudi katehete in katehistinje.

SADOVI TRUDA, ZNAMENJA UPANJA.

Gospod župnik Marjan Križaj: Zakaj bi se kot župnik župnij Studeno, Hrenovice in Ubeljsko posebej zahvalili Bogu?

Posebna zahvala gre prav gotovo prav zato, da je sodelovanje med ljudmi in župnikom precej veliko. Morda tudi zaradi tega, ker čutijo sami, kot čutim tudi sam, nemoč, da bi bil povsod navzoč, kot bi rekli temu stoprocentno, ampak da tudi ljudje, župljani čutijo vso odgovornost za življenje župnij, v župniji. In prav gotovo brez sodelovanja posameznikov in vseh bi življenje v vseh teh župnijah bilo veliko slabše, zato gre res moja zahvala končno vsem sodelavcem, vsem župljanom za vse s čimer pomagajo, naj bo to predvsem s svojimi molitvami, pa tudi s svojim sodelovanjem pri raznoraznih, no, če rečemo temu, akcijah v župniji. Bogoslužje bi bilo zelo žalostno brez strežnikov, brez bralcev, brez pevcev in v vseh teh župnijah kot ste slišali imamo vse to, in zares Bogu hvala za dobre ljudi.

Sigurno so vsi ti dobri ljudje Vam v spodbudo. Kaj pa Vam, drage gostje, daje spodbudo, elan in nekako upanje pri vašem delu?

No, jaz vsekakor moram reči, da dobim moč in vero, da lahko pač svoj del, svoj talent dam v župniji Studeno, ker sem tudi član gibanja Marijino delo in prav tam dobim to moč in vero, da lahko živim evangelij v župniji, da lahko skupaj z mladimi oblikujemo različne dejavnosti in tako se pač en in druzga dopolnjujemo in odkrivamo nove talente. In v veliko veselje mi je in v spodbudo, da gremo naprej, da vidim to živo življenje, kajti menim, da to, ravno to življenje ostane in tudi vedno, ko se srečujem z drugimi župljani, vedno poudarijo, da je pomembno življenje v župniji in da se trudimo, da vsak prispeva svoj del in tako oblikujemo to veliko družino v kateri živimo.

No, meni je velika vzpodbuda predvsem to čutenje te skupnosti, te družine, da nisi sam, niti v veri, niti v iskanju in zato zelo rada sodelujem kot katehistinja, kot bralka, ker enostavno čutim potrebo po tem druženju in v bistvu iskanju te poti, ki nas v bistvu povezuje in ta pot, ki nas pelje k Bogu.

Ja, tudi sama pač imam podoben zagon, dobivam, zelo mi je všeč ali pa rada vidim, no, kadar skupaj nekaj dobrega in lepega naredimo, da res vemo pač, da se lahko tudi eden na drugega zanesemo. Zelo lepo mi je v bistvu ko pridem na kor jaz konkretno, ki sem organist, ko vidiš ljudi, ki se nasmejejo pač, ko te zagledajo ko pač se oglasijo orgle in takrat še bolj čutim se pač povezano z vsem in v cerkvi in tudi pač z Bogom.

(pesem)

DOBRO JE VEDETI.

Približali smo se koncu današnje oddaje Iz življenja naših župnij. Gospod župnik, kdaj so maše na župnijah Studeno, Hrenovice, Ubeljsko?

Župnijske maše imamo razporejene, da grem iz ene župnije v drugo. V župniji Ubeljsko je nedeljska maša ob osmih zjutraj, v župniji Hrenovice ob deset trideset, in v župniji Studeno pa ob enajstih. To je ob rednih nedeljah. Drugače bi pa res morda izpostavil še dva, prej so bile omenjeni dve cerkvici, ki so bolj hribovske: cerkev svetega Brica na Nanosu, tam imamo mašo vedno na Binkošti popoldan, in pa cerkev svetega Lovrenca, ki je nad Studenim in je maša na nedeljo po 10. avgustu, po godu svetega Lovrenca.

No, mogoče bi jaz povabila tudi še na Ubeljsko na sicer ne k maši, ampak na eno bolj zabavno prireditev, in sicer na krompirjevo noč. Ubeljci smo znani, pač, ali pa naj bi bili znani po velikem krompirju. Imamo tudi od letos spomenik njemu. Tako da, tam drugo, tretjo soboto v avgustu prav vsi lepo vabljeni na, pač, zastonj porcija krompirja, kolikor ga kdo pač zmore pojest.

Navadno tudi izkupičke od te prireditve zbirate v dobrodelne namene?

Tako ja. Izkupiček v bistvu zmeraj ostane vasi. Je namenjen temu, da se izboljša nekaj, ali pa olajša življenje ljudi teh vasi pod Nanosom, konkretno lani in letos mislim, da je bil namenjen tudi obnovi župnišča del izkupička, denar pa se je tudi porabil za obnovo cerkve svetega Urha.

Torej med ene pomembnejše dogodke, lahko rečemo, ne samo za naše župnije, ali za župnijo Hrenovice, ampak za Cerkev, za koprsko škofijo in cerkev na Slovenskem pa je gotovo nova maša, ki jo bomo imeli v prihodnjem letu, ko bo posvečen v mašnika gospod Niko Čuk in župnije Hrenovice. Torej, lahko rečem že sedaj vabilo na novo mašo, ki bo v julija 2009.

(pesem)

Sveti Martin.

Prosi za nas.

Sveti Jakob.

Prosi za nas.

Sveti Urh.

Prosi za nas.

ŽUPNIJA SE JE PREDSTAVILA. HVALA ZA VAŠO POZORNOST IN VABLJENI NA ODKRIVANJE NOVE ŽUPNIJE PRIHODNJI PONEDELJEK.